Kaj sodi na domači kompost in česa ne dodajamo?

Domači kompostnik lahko spremeni rastlinske kuhinjske ostanke, suho listje in del vrtnega odpada v uporaben dodatek zemlji. Pri tem ni dovolj, da vanj odlagamo vse organsko. Ključni so pravilna mešanica materialov, zrak in ravno prav vlage.

Kaj lahko dodajamo?

Za običajen vrtni kompostnik so primerni rastlinski ostanki iz kuhinje, na primer olupki sadja in zelenjave, kavna usedlina s papirnatim filtrom, zdrobljene jajčne lupine ter ostanki neobolelih rastlin. Med »zelene« materiale spada tudi sveže pokošena trava, vendar jo dodajamo v tankih plasteh in mešamo s suhimi materiali.

»Rjavi« materiali so suho listje, drobne vejice, nepremazan raztrgan karton, papir brez sijajnega tiska in nekaj slame. Ti materiali prispevajo ogljik, vpijajo odvečno vlago in pomagajo, da zrak kroži skozi kup.

Česa raje ne dodajamo?

V klasičen domači kompostnik praviloma ne sodijo:

• meso, ribe, kosti in mlečni izdelki, ker lahko privabljajo živali in povzročajo neprijeten vonj;
• maščobe, olja in mastni ostanki hrane;
• iztrebki hišnih ljubljenčkov in mačji pesek;
• obolele rastline, trdovratni pleveli s semeni ter rastline, tretirane z določenimi herbicidi;
• plastika, sadne nalepke, barvan les, sijoč papir in premazani kartoni.

Nekatere občinske zbiralnice bioloških odpadkov sprejemajo tudi vrste odpadkov, ki niso primerne za domači kup. Pravila lokalnega zbiralca zato preverimo posebej.

Kako pravilno mešamo »zeleno« in »rjavo«?

Začetniku pomaga preprosto pravilo: na en volumen svežih, mokrih ostankov dodamo približno dva do tri volumne suhih, rjavih materialov. To ni stroga laboratorijska formula, ampak priročen začetek, ki ga prilagajamo glede na vonj, vlago in videz kupa.

Na dno položimo nekaj bolj grobega suhega materiala. Kuhinjske ostanke razporedimo na manjše kose in jih vsakič prekrijemo z listjem ali drobno natrganim kartonom. Če je kup zapacan in smrdi, dodamo suhe sestavine ter ga prezračimo. Če je zelo suh in razgradnja zastaja, ga rahlo navlažimo. Na otip naj bo približno tako vlažen kot dobro ožeta goba.

Kam postavimo kompostnik?

Izberemo dostopno mesto z dobro odcednostjo, kjer kompostnik ni tik ob občutljivih konstrukcijah. Pokrov in ustrezno zaprta posoda lahko zmanjšata dostop glodavcem. Pri odprtem kupu ostanke hrane zakrijemo globlje v kompost. Z vrtnimi vilami material občasno premešamo, da dodamo kisik.

Kdaj je kompost pripravljen?

Zrel kompost je temen, drobljiv, ima prijeten zemeljski vonj in v njem skoraj ne prepoznamo več prvotnih ostankov. Čas razgradnje je močno odvisen od velikosti kupa, temperature, sestavin in vzdrževanja; traja lahko več mesecev ali dlje. Večje nepredelane delce presejemo in jih vrnemo v kompostnik.

Prvi korak ta teden: pripravimo zaprto posodo za rastlinske kuhinjske ostanke in poleg kompostnika vrečo suhega listja. Tako bomo ob vsakem dodajanju lažje ohranili ravnovesje.

Če šele urejamo svoj vrt, si lahko ogledamo tudi prvi zelenjavni vrt in pregled vrta in pridelave.